- SIQHA - Slovensko združenje Quarter konja
- info@siqha.si
Ameriški Quarter konj izvira iz kolonialne Amerike, v začetek 17. stoletja, in je bil primarno uporabljan za hitrostne dirke, zaradi svojih izjemnih pospeškov in mišičaste zasnove. Njegova zasnova je kombinacija krvnih linij arabskih, berberskih in turških žrebcev ter angleških kobil. Potomci so bili kompaktni, močno omišičeni konji, ki so zmogli teči na kratke relacije hitreje kot katerikoli drugi konji. Tako kot so rasle Združene države Amerike, pa je rasel tudi Ameriški Quarter konj. Sprejemati so ga začeli tudi kot delovnega konja, ki se ga je dalo uporabiti skoraj za vsako opravilo. Skupaj s prvimi pionirji je utiral pot po divjem zahodu, vlekel je vozove, čuval in zbiral črede goveda ter raziskoval prostrane prerije.
Quarter konj, ki je nastal s križanjem arabskih, berberskih in turških žrebcev z angleškimi polnokrvnimi kobilami, je visok od 1,45 do 1,55 m, odlikuje ga izredno harmonična telesna zgradba, je mišičast in močan. Odrasel konj tehta od 500 do 600 kg. Majhna, čedna glava ima široko čelo in velike oči, majhna ušesa in usta ter široke nozdrvi. Prsa so široka in globoka. Najbolj opazen pa je zadnji del, ki je lepo zaobljen in močan. Imeti morajo najbolj pozitivno kombinacijo ravnotežja, korektne zgradbe ter gibanja, s primernimi karakteristikami spola in spolu primerne omišičenosti. Tipični Quarter konj je enobarven in poseduje naslednje karakteristike: konj naj bi bil všečen in privlačen na pogled, kar je rezultat harmonične kombinacije atraktivne glave, elegantno oblikovanega grla, skladnega, dobro nastavljenega vratu, izraženih ramen, globokega podprsja, kratkega hrbta, močnega križa, dolge linije boka in zadnjice ter dobro poudarjenih mišic stegna, beder, prsi, ramen in podlakti. Te karakteristike naj bi spremljale tudi ravne in strukturno korektne noge ter kopita brez napak oziroma hib. Konj naj bi bil uravnotežen atlet, enakomerno omišičen po celem telesu. Pri objektivnem ocenjevanju konja so najpomembnejše štiri stvari: ravnotežje, skladna struktura – konformacija, karakteristike pasme in spola ter stopnja omišičenosti. Najpomembnejše je ravnotežje, nanaša pa se tako na strukturo kot tudi na estetsko skladnost konja.
Ime Quarter Horse so dobili po dirki “a quarter mile race”, to je dirka na 1/4 milje, v kateri so sposobni premagati vse druge pasme. Izraz “quarter races” se je prvič pojavil okrog leta 1754, rejsko organizacijo American Quarter Horse Association pa so ustanovili šele leta 1940, ko so se namenili načrtno voditi rejo te odlične pasme. V svetu je registriranih že več kot 5 milijonov konj te pasme, torej je najbolj razširjena pasma. Quarter konji so zaradi svojega izrednega stabilnega značaja in širokega srca povsod po svetu neverjetno priljubljeni pri ljudeh vseh starosti. Trend western jahanja je v skokovitem vzponu. Pa ne gre samo za idejo o kavbojih, ki se preganjajo po neskončnih planjavah, western jahanje je veliko več. Že sam western tip konja, katerega najočitnejši predstavnik je quarter, je bil skozi stoletja selektivno vzgojen v enakovrednega partnerja in ne »orodje«, »pripomoček« za človeško rekreacijo. Konj nižjega in močnega okvirja, z zanesljivimi hodi, je sinonim za pametnega in psihično uravnovešenega sopotnika. Kot tak je izjemno primeren za izvajanje terapevtskega jahanja, kot tudi šole jahanja ali različnih turistično-rekreativnih aktivnosti Quarter konji so primerni za tekmovanja v vseh western disciplinah, priljubljeni pa so tudi za rekreativno jahanje in kot vprežni konji. Okretnost v zavojih, sposobnost nenadnega ustavljanja, tudi v najhitrejšem galopu, bliskoviti obrati okrog zadnjih nog so nekatere izmed lastnosti, ki jih posedujejo. Poleg vseh teh odličnih telesnih lastnosti ga odlikujejo tudi značajske lastnosti: je miren, voljan delati, nezahteven glede krme, skratka primeren za nekoga, ki si želi nezahtevnega, mirnega in okretnega konja.
Slovensko združenje quarter konja je bilo ustanovljeno leta 1998. Število uradno registriranih Quarter konj v Sloveniji je več kot 750.
Glede na naraščajoče zanimanje za konje pasme Quarter morda ne bo odveč poudariti še nekaj stvari. Uradni in nasploh edini veljavni register za konje te pasme se vodi v Združenih državah Amerike, v Amarillu, Texas. Nikakršni »podružnični« certifikati ne zagotavljajo pristnosti pasme. Rodovnik je natisnjen na kvalitetnem belem papirju, z modro obrobo ter uradnim žigom in podpisom podpredsednika združenja. Zraven imena konja in njegove registrske številke, datuma rojstva, spola, barve, DNA zapisa (opcionalno) so zapisani tudi podatki o rejcu in prvem oz. trenutnem lastniku. Navedene so tudi tri generacije prednikov konja in njegove oznake. Pod temi podatki je prostor za vpis oz. nalepke s podatki o novih lastnikih, na hrbtni strani pa so na skici konja njegove oznake tudi vrisane. Na rumeni (zlati) podlagi so natisnjeni rodovniki za konje, ki imajo med predniki polnokrvnjaka (TB), pa še niso napredovali v redni register. Rodovnik z barvno fotografijo konja na prvi strani pa ima na hrbtni strani že natisnjen obrazec za prepis (Transfer Record).
Več o pasmi si lahko preberete v rejskem programu.
Ameriški Quarter konj
Zgodovina Appaloose je enako pisana in zanimiva, kot so zanimivi barvni vzorci dlake teh konj.
Že pred 20.000 leti so po stenah jam takratni slikarji slikali konje s pisanimi barvnimi vzorci dlake.
V Ameriko so konji prišli skupaj s španskimi osvajalci, ki so jih potrebovali za osvajanje ozemlja na zahodu Amerike. Mnogo konj so spustili v divjino in v začetku 18. stoletja so Indijanci že poznali konje, ki so jih začeli s pridom uporabljati in tudi ceniti.
Bilo pa je pravzaprav samo eno indijansko pleme, ki se je reje konj načrtno lotilo. To je bilo pleme Nez Perce, ki je ljubilo lisaste konje, zato so v nekaj desetletjih s strogo selekcijo teh konj dobili srednje velik, okreten in inteligenten tip jahalnega konja. Kmalu so jih zaradi njihovih odličnih lastnosti začela ceniti tudi druga indijanska plemena, in ker jih je bilo moč najti predvsem na območju ob reki Palouse, so postali znani pod imenom ” A Palouse Horse”. Iz tega imena je nastalo ime “A Palousey” in kasneje “Appaloosa”.
Ko so evropski osvajalci zdesetkali Indijance, med njimi tudi pleme Nez Perce, je tudi Appaloosa konj skoraj izginil. Leta 1938 pa je nekaj ljubiteljev teh konj ustanovilo Appaloosa Horse Club, da bi pospešili rejo. Danes je v svetu okrog 500.000 konj pasme Appaloosa. V Sloveniji jih je okrog 20.
Značilen je predvsem barvni vzorec dlake: bele lise na temni podlagi, ali pa bela podlaga s temnimi pikami in vse iz teh dveh vzorcev izhajajoče kombinacije. Tipična je tudi bela beločnica, kot pri človeku. Naslednja značilnost je pikasta koža okrog oči in nozdrvi, veliko konj pa ima belo-temno kombinacijo tudi na kopitih.
Appaloose v Ameriki še vedno najdemo na rančih kot delovne konje, saj imajo tako kot QH izreden smisel za delo z govedom (tako imenovani Cow Sense). Poleg uporabe v vseh western disciplinah je primeren še za polo, lovno jahanje, dresuro in tudi preskakovanje ovir.
Več o pasmi si lahko preberete v rejskem programu in v tem dokumentu.
Apaloosa konj
Zgodba o ameriškem paint konju sega nazaj v čas španskih konkvistadorjev, kateri so svoje konje
pripeljali v Ameriko in pri odhodu domov mnoge od njih spustili v divjino. Pisani konji so bili zelo
priljubljeni pri domorodcih – Indijancih. Slednji so verjeli, da ima 'pisani konj' posebno moč zaradi svoje obarvanosti. Plemena indijancev so tako poskušala nasprotnemu plemenu ukrasti konja in jim s tem povzročiti nadaljnjo nesrečo in ranljivost plemena. Ti konji so bili centralni del kompleksnega sistema verovanja in niso bili zgolj talisman. Ko so kasneje priseljenci postopoma naseljevali in kultivirali ameriška prostranstva, so potrebovali konje za delo na rančih. Izkoristili so naravne danosti in polovili prostoživeče konje, katere so nato udomačili. To je bil temelj današnje reje z enim samim selektivnim kriterijem in to je uporabnost konja.
Danes je ameriški paint konj uradno priznana pasma, katere register vodi organizacija American Paint Horse Association (v nadaljevanju: APHA) s sedežem v Fort Worthu v Teksasu. Rejski cilj je jasen: osnova tipa je ameriški quarter konj z razliko, da je obarvan. Ustanovitelji združenja APHA niso želeli, da bi pasma temeljila samo na barvnem vzorcu dlake, ampak so postavili tudi stroge standarde glede telesne zgradbe, športne sposobnosti in temperamenta (mirnost, učljivost). V ta namen so izdelali program za pregled žrebcev, ki je ostal v veljavi vse dokler se reja ni razvijala v zastavljeni smeri.
Čeprav so v registru APHA registrirani tudi enobarvni konji, ki so potomci staršev ameriškega paint konja, kot plemenski konji, združenje podpira zahteve glede barvnih vzorcev. Barvni vzorec je namreč pomembna značilnost pasme in ohranjanje te značilnosti je vzrok, zaradi katerega je bilo združenje tudi ustanovljeno. Pri ameriškem paint konju razlikujemo 4 vrste obarvanosti, barvnih vzorcev: Tobiano, Overo, Tovero in Solid.
Več o pasmi si lahko preberete v rejskem programu.
Ameriški Paint konj