ŽIVI ZAZNAMKI

SIQHA

Slovensko združenje quarter konja

Predstavitev pasme

21.4.2009

Idealni quarter konj.

Ameriški Quarter konj izvira iz kolonialne Amerike, v začetek 17. stoletja, in je bil primarno uporabljan za hitrostne dirke, zaradi svojih izjemnih pospeškov in mišičaste zasnove. Njegova zasnova je kombinacija krvnih linij arabskih, berberskih in turških žrebcev ter angleških kobil. Potomci so bili kompaktni, močno omišičeni konji, ki so zmogli teči na kratke relacije hitreje kot katerikoli drugi konji. Tako kot so rasle Združene države Amerike, pa je rasel tudi Ameriški Quarter konj. Sprejemati so ga začeli tudi kot delovnega konja, ki se ga je dalo uporabiti skoraj za vsako opravilo. Skupaj s prvimi pionirji je utiral pot po divjem zahodu, vlekel je vozove, čuval in zbiral črede goveda ter raziskoval prostrane prerije.

Quarter konj, ki je nastal s križanjem arabskih, berberskih in turških žrebcev z angleškimi polnokrvnimi kobilami, je visok od 1,45 do 1,55 m, odlikuje ga izredno harmonična telesna zgradba, je mišičast in močan. Odrasel konj tehta od 500 do 600 kg. Majhna, čedna glava ima široko čelo in velike oči, majhna ušesa in usta ter široke nozdrvi. Prsa so široka in globoka. Najbolj opazen pa je zadnji del, ki je lepo zaobljen in močan. Imeti morajo najbolj pozitivno kombinacijo ravnotežja, korektne zgradbe ter gibanja, s primernimi karakteristikami spola in spolu primerne omišičenosti. Tipični Quarter konj je enobarven in poseduje naslednje karakteristike: konj naj bi bil všečen in privlačen na pogled, kar je rezultat harmonične kombinacije atraktivne glave, elegantno oblikovanega grla, skladnega, dobro nastavljenega vratu, izraženih ramen, globokega podprsja, kratkega hrbta, močnega križa, dolge linije boka in zadnjice ter dobro poudarjenih mišic stegna, beder, prsi, ramen in podlakti. Te karakteristike naj bi spremljale tudi ravne in strukturno korektne noge ter kopita brez napak oziroma hib. Konj naj bi bil uravnotežen atlet, enakomerno omišičen po celem telesu. Pri objektivnem ocenjevanju konja so najpomembnejše štiri stvari: ravnotežje, skladna struktura – konformacija, karakteristike pasme in spola ter stopnja omišičenosti. Najpomembnejše je ravnotežje, nanaša pa se tako na strukturo kot tudi na estetsko skladnost konja.

Ime Quarter Horse so dobili po dirki “a quarter mile race”, to je dirka na 1/4 milje, v kateri so sposobni premagati vse druge pasme. Izraz “quarter races” se je prvič pojavil okrog leta 1754, rejsko organizacijo American Quarter Horse Association pa so ustanovili šele leta 1940, ko so se namenili načrtno voditi rejo te odlične pasme. V svetu je registriranih že več kot 4 milijone konj te pasme, torej je najbolj razširjena pasma. Quarter konji so zaradi svojega izrednega stabilnega značaja in širokega srca povsod po svetu neverjetno priljubljeni pri ljudeh vseh starosti. Trend western jahanja je v skokovitem vzponu. Pa ne gre samo za idejo o kavbojih, ki se preganjajo po neskončnih planjavah, western jahanje je veliko več. Že sam western tip konja, katerega najočitnejši predstavnik je quarter, je bil skozi stoletja selektivno vzgojen v enakovrednega partnerja in ne »orodje«, »pripomoček« za človeško rekreacijo. Konj nižjega in močnega okvirja, z zanesljivimi hodi, je sinonim za pametnega in psihično uravnovešenega sopotnika. Kot tak je izjemno primeren za izvajanje terapevtskega jahanja, kot tudi šole jahanja ali različnih turistično-rekreativnih aktivnosti Quarter konji so primerni za tekmovanja v vseh western disciplinah, priljubljeni pa so tudi za rekreativno jahanje in kot vprežni konji. Okretnost v zavojih, sposobnost nenadnega ustavljanja, tudi v najhitrejšem galopu, bliskoviti obrati okrog zadnjih nog so nekatere izmed lastnosti, ki jih posedujejo. Poleg vseh teh odličnih telesnih lastnosti ga odlikujejo tudi značajske lastnosti: je miren, voljan delati, nezahteven glede krme, skratka primeren za nekoga, ki si želi nezahtevnega, mirnega in okretnega konja.

Slovensko združenje quarter konja je bilo ustanovljeno leta 1998. Trenutno število članov je okoli 105.

Število uradno registriranih Quarter konj v Sloveniji je skoraj 200. Približno zato, ker na uradnem seznamu še ni vseh letošnjih žrebet (več kot 20), katerih vpis v uradni register AQHA je še v teku. Lahko bi se reklo, da je delež v skupnem številu konj v Sloveniji še vedno zelo majhen, če pa pogledamo zadevo statistično, predstavlja to več kot 80 odstotno rast glede na isti čas lani! Tudi število članov AQHA iz Slovenije je zraslo za 40 odstotkov. Torej ne bo nič narobe, če na tem mestu omenimo tudi, da smo na koncu leta skupaj z izpisi iz registra AQHA prejeli na SIQHA pohvalo za dobro opravljeno delo in vzpodbudo za vnaprej.

Glede na naraščajoče zanimanje za konje pasme Quarter morda ne bo odveč poudariti še nekaj stvari. Uradni in nasploh edini veljavni register za konje te pasme se vodi v Združenih državah Amerike, v Amarillu, Texas. Nikakršni »podružnični« certifikati ne zagotavljajo pristnosti pasme. Rodovnik je natisnjen na kvalitetnem belem papirju, z modro obrobo ter uradnim žigom in podpisom podpredsednika združenja. Zraven imena konja in njegove registrske številke, datuma rojstva, spola, barve, DNA zapisa (opcionalno) so zapisani tudi podatki o rejcu in prvem oz. trenutnem lastniku. Navedene so tudi tri generacije prednikov konja in njegove oznake. Pod temi podatki je prostor za vpis oz. nalepke s podatki o novih lastnikih, na hrbtni strani pa so na skici konja njegove oznake tudi vrisane. Na rumeni (zlati) podlagi so natisnjeni rodovniki za konje, ki imajo med predniki polnokrvnjaka (TB), pa še niso napredovali v redni register. Rodovnik z barvno fotografijo konja na prvi strani pa ima na hrbtni strani že natisnjen obrazec za prepis (Transfer Record).

Opišimo še barve quarter konj:

  • BAY: barva telesa v odtenkih od svetlo rjave, preko rdeče do rdečkasto rjave, griva in rep sta črna, ponavadi je črn tudi spodnji del nog.
  • BLACK: barva telesa je resnično črna, brez svetlejših lis; črna sta tudi griva in rep, prav tako tudi noge.
  • BROWN: barva telesa rjava ali celo črna s svetlejšimi lisami okrog nosnic, oči, v predelu boka in po notranji strani zgornjega dela nog; spodnji del nog je črn, prav tako sta črna griva in rep.
  • SORREL: ima rdečkasto ali bakreno rdečo dlako po telesu, griva in rep sta ponavadi enake barve, lahko pa tudi rumenkasto do jantarjeve (flaxen) barve.
  • CHESTNUT: barva telesa je temno rdeča ali rjasto rdeča, enako griva in rep, lahko pa sta tudi obarvana rumenkasto do jantarjevo rjavo.
  • DUN: barva telesa je jantarjeva do zlata, griva in rep sta črna oz. temno rjava, čez hrbet se mu (od vihra do korena repa) vleče temna črta, pojavljajo se tudi zebraste črte po nogah in prečna črta na vihru.
  • RED DUN: barva telesa je jantarjeva ali rdečkasta (barva mesa – flesh), griva in rep sta rdečkasta do rdeča, svetlorumena, bela ali mešana, črta čez hrbet je temno rdeče barve, prav tako se pojavljajo zebraste črte po nogah in prečna črta čez viher.
  • GRULLO: barva telesa je dimasta oz. mišje siva (ne mešanice belih in črnih dlak, vsaka dlaka je mišje sive barve), griva in rep sta ponavadi črna, prav tako spodnji del nog, čez hrbet se jim ponavadi vleče črna črta (dorsal stripe).
  • BUCKSKIN: dlaka telesa je v odtenkih rumenkaste (jantarjeve) do zlate, črn je tako spodnji del nog kot tudi griva in rep, tipični buckskin nima temne, črne črte, ki teče od vihra do korena repa.
  • PALOMINO: barva telesa je zlatorumena, griva in rep pa sta bela, tipični palomino nima temne, črne črte, ki teče od vihra do korena repa.
  • GRAY: je barvna mešanica belih dlak z vsemi ostalimi, v mladosti gre za enobarvne ali skoraj enobarvne konje, ki z leti »posvetlijo« oz. posivijo, ker se pojavi več belih dlak.
  • RED ROAN: ima bolj ali manj enakomerno mešanico belih in rdečih dlak po večini telesa, ponavadi so glava in spodnji del nog temnejše barve. Griva in rep sta rdeče ali rumeno do jantarjeve barve.
  • BLUE ROAN: je enakomerna barvna mešanica belih in črnih dlak po večini telesa, večinoma so glava in spodnji del nog temnejše barve, tu in tam se lahko med dlakami pojavi tudi kakšna rdeča.
  • BAY ROAN: ima bolj ali manj enakomerno mešanico belih in rdečih dlak po večini telesa, glava je temnejša, večinoma rdeča, ponavadi se tu in tam pojavi kakšna črna dlaka, griva in rep, pa tudi spodnji del nog so črni.
  • CREMELLO: ima svetlo (ali roza) kožo kot podlago za belo ali kremasto dlako, oči so modre.
  • PERLINO: ima svetlo (ali rožnato) kožo, dlaka je bela ali krem barve, oči modre, griva, rep in spodnji del nog pa je za odtenek temnejši od barve dlake po telesu.
  • WHITE: barva telesa bela, koža je rožnata, oči so ponavadi temne; na koži se lahko najdejo manjše črne lise, katere ponavadi ne spremlja obarvana dlaka. Nekateri konji pa so lahko tudi pisani (mnogobarvni), kar pomeni, da imajo po telesu zaplate obarvane dlake, ponavadi mešane z belimi.

Barve quarter konj.