SIQHA

Prispevki v kategoriji ‘Western jahanje’

Western jahanje

8.5.2009

Potem ko je konja v konjenici nadomestila moderna orožna tehnika, je v Evropi jahanje postalo samo sebi namen. Nasprotno pa je konj kavbojev v Severni in Južni Ameriki v nedostopnih in prostranih območjih še danes nepogrešljiv pomočnik.
Število govedi, ki so ga v 16. stoletju konkvistadorji iz Španije kot živo zalogo mesa pripeljali s seboj v Ameriko, se je v naslednjih 300 letih močno povečalo. V Teksasu, na primer, je divje živelo približno 5 milijonov glav govedi. Kot klavna živina je bilo v tem območju praktično brez vrednosti, saj si ga je brezplačno ali za največ 3 dolarje lahko vsakdo ulovil. Ker je dobiček zagotavljal le prevoz živine na vzhodno obalo, so ogromne črede, ki so jih 24 ur na dan nadzorovali in vodili kavboji na konjih, iskale svojo pot na vzhod. Posel, daleč od romantike, ki mu jo pripisujemo danes.
Ob vsakem vremenu, po dnevi in večinoma tudi še ponoči, je kavboj 20 ur zdržema presedel v sedlu, dolge tedne v istih oblačilih, izpostavljen živinskim tatovom in indijanskim napadom.
Za premagovanje vseh teh naporov niso bili potrebni samo trdni možje, temveč tudi posebej hitri, žilavi, vzdržljivi, zdravi in skromni konji, ki jih še danes predstavljajo pasme konj quarter, paint in appaloosa. Glede na uporabnost teh konj se je razvil tudi poseben stil jahanja z ustreznim šolanjem konja.

Vajeti drži jezdec samo v levi roki, konja vodi s polaganjem vajetmi na eno ali drugo strani konjevega vratu (“neck reigning”). Desna roka ostaja načeloma prosta za delo. Ker je kavboju delo najpomembnejše in je konj v tem primeru ne samo sredstvo za cilj ampak bolj partner pri delu, je nujno, da vodi konja brez uporabe sile, da ga lahko v vsaki vrsti hoda in hitrosti takoj ustavi oziroma ga iz mirovanja spet spodbudi k hitrejšemu gibanju. Vse to se mora zgoditi “mimogrede”, ker mora biti kavboj popolnoma usmerjen v svoje delo.

Poleg navadne brzde (snaffle bit), ki se uporablja za začetno šolanje konj, se v kasnejših fazah in na starejših konjih lahko uporablja brzda, ki temelji na principu vzvoda (kandara – curb bit). Jezdečeva roka pri tem na brzdo ne učinkuje neposredno prek vajeti, temveč prek vzvodnih krakov, ki izzovejo pritisk med podbradno verižico in brzdo. Ta pritisk učinkuje na mehki del konjeve spodnje čeljusti. Čim daljše so vzvodne palice, tem močnejši je pritisk na spodnjo čeljust. Zadošča torej že rahel poteg vajeti, da konj uboga. Ta instrument seveda nikakor ne sodi v roko neveščega jezdeca.
Pravi hackamore pa nima brzde. Sestavlja ga iz surovega usnja spleten nosni obroč v obliki zanke (bosal), ki ima na spodnjem koncu s posebnim vozlom (fijador) zvezano vajet, spleteno iz naravnih materialov ali konjske žime (mecate). Na različnih stopnjah ujahovanja se uporabljajo različno debeli bosali.

Tudi western sedlo se jasno razlikuje od angleškega. Je večje, težje, širše in zato zavzema večjo površino na konjevem hrbtu. Teža je tako bolje razporejena, zato je tudi pritisk sedla na hrbet konja pri western sedlih skoraj neznan. Veliko število usnjenih jermenov in vezi pa tudi omogoča jezdecu, da nosi s seboj sedelne torbe, dežni plašč ali druge predmete. Po obliki spominja western sedlo na srednjeveško viteško sedlo, s prav tako stabilnim sprednjim in zadnjim jermenom, ki sta vitezu omogočala trdno držo. Sprednji jarem tvori pri western sedlu sedlasti glavič, kamor se lahko zveže tudi laso, potem, ko ga jezdec vrže okoli vratu ali zadnjih nog živali, ki jo mora ujeti. Višina zadnje sedelne opore se glede na namen uporabe spreminja. Jezdeca pa varuje pred tem, da bi bil porinjen ali potegnjen s sedla.

Pogoni živine na konjih v današnji Ameriki nimajo pomena, western delovni konji pa so še vedno nepogrešljivi sodelavci pri opravkih z živino na prostranih rančih Amerike. Tudi rodeo tekmovanja, kjer še vedno negujejo in preskušajo spretnosti kavbojev v pravem in najbolj adrenalinskem pomenu besede, so izredno priljubljena. Prednosti western konj, šolanih v ameriškem načinu jahanja, so spoznali tudi že Evropejci; kajti med rekreativnimi in turnimi jezdeci so zelo priljubljeni.