ŽIVI ZAZNAMKI

SIQHA

Slovensko združenje quarter konja

Prispevki v kategoriji ‘REJSKE OCENE’

V okviru osrednjega letnega dogodka SIQHA “Dan ameriškega quarter konja” smo izvedli ocenjevanje konj pasem Quarter horse, Paint horse in Appaloosa po linearnem sistemu v sodelovanju z DQHA, nemškim združenjem. Konje je ocenjeval priznani sodnik g.Markus Rensing.

Rezultate ocenjevanja si lahko ogledate na spodnjih povezavah:

abecedni-seznam-ocenjenih-ameriskih-quarter-konjev-v-sloveniji-2015-2016
abecedni-seznam-ocenjenih-konj-pasme-paint-v-sloveniji-2015-2016
abecedni-seznam-ocenjenih-konj-pasme-appaloosa-v-sloveniji-2015-2016

Z letošnjim letom po sklepu Strokovnega sveta za rejo pričenjamo z vpisovanjem telesnih ocen konjev v ID. Konjem, kateri bodo ocenjeni na letošnji razstavi se bo ocena vpisala takoj po ocenjevanju, razen žrebetom, ki še nimajo izdanega ID.

Na prireditvi bomo vpisovali tudi telesne ocene konj, pridobljene z letom 2011 in kasneje.
Vabimo vse, ki ste v preteklih letih pripeljali svoje konje na rejsko razstavo in se boste letošnje razstave udeležili kot gledalec ali razstavljalec, da s seboj prinesete ID konja v katerega bomo vpisali njegovo telesno oceno. To pa bo mogoče storiti tudi kasneje na občnem zboru in ostalih dogodkih.

V letu 2015 smo na rejski razstavi ameriških quarter konjev, appaloos in paintov, ki jo je organizirala SIQHA, preizkusili nam nov način ocenjevanja, tj. linearno ocenjevanje. Gre za sistem, katerega kriterij za ocenjevanje je konj, ki služi svojemu namenu (ang. form to function).

Osnovni parametri, ki so pri oceni pomembni so zunanjost, karakter in nastop konja. Ustreznost teh lastnosti pomeni, da je konj pravilno vzrejen in posledično je tak konj bolj obvladljiv. Lažje izpolnjuje naše ukaze. Ne glede na vse pa je potrebno konja gledati kot celoto.

Lastnosti konja

KARAKTERISTIKA/  ZAŽELJENE LASTNOSTI
VIŠINA/  1,5-1,6m

BARVA/ vse, omejene so bele oznake

GLAVA/
– veliko mimike, kratka, trikotne oblike
– raven profil
– lepo oblikovana, gibčna ušesa

VRAT/
-primerno dolg, mišičast
-zgornja linija vratu (od ušes do vihra) 1,5-2 krat daljša od spodnje linije

VIHER/ pomembne so poudarjenost, dolžina in postavitev vihra

TELO/
-pravokotna oblika
-dolga pleča z rahlim naklonom, kratek hrbet, širok, dolg križ, ki je zmerno pobit

NOGE IN KOPITA/

-dovolj močne noge, da lahko nosijo trup
-bicelj pod enakim kotom kot nadlahtnica

MIŠICE IN KOSTNA STRUKTURA/
-potek kosti služi kot orientacija za oceno kvalitete zunaj vidnih delov telesa
-razporeditev mišic daje vtis uravnotežene celote

GIBANJE/
-ritmično in harmonično gibanje naprej
-znižana glava, hrbet usločen

Prednosti linearnega ocenjevanja

V prejšnjem sistemu se je ocenjevalo pet skupin karakteristik: tip, zunanjost, noge in kopita, pravilnost hodov in kvaliteta gibanja. Ocene so bile od 1 do 10. Problem te metode so bili končni rezultati oziroma ocene. Ocena 6 je bila ponavadi najnižja, 8.4 pa najvišja. Ostale ocene se praktično niso uporabljale. Ocenjevanje je bilo kompleksno, rezultat pa ni podal veliko informacij. Npr. rejec je za neko karakteristiko dobil oceno 8, kar je sicer dobra ocena, vendar ni bilo jasno razvidno, kaj so bile dobre in kaj slabe lastnosti konja za to karakteristiko. Poleg tega so zelo različni konji dobili enako oceno pri isti karakteristiki. Težava je bila že med samim ocenjevanjem. Vzemimo za primer pleča. Lahko so bolj položna ali bolj strma. Sodnik je sicer označil, kakšna so, vendar ni mogel oceniti intenzitete odklona od ideala.Tako konj s strmo kot tudi konj s položno plečko je dobil oceno 6.

Z linearnim ocenjevanjem je konj natančneje definiran. Ocenjujejo ga na podlagi povprečja določene karakteristike za določeno pasmo. Če povemo z drugimi besedami, gleda se najbolj optimalna biološka zgradba pasme, ki omogoča najboljše funkcioniranje živali.

Ker je potrebno sestaviti lestvico postavk glede na pasmo, ter določiti optimume pasme, glede na samo populacijo pasme, smo linearno ocenjevanje prevzeli po vzoru Nemčije, ki je vse to že vpeljala v prakso.

Pri ocenjevanju imamo tako 54 postavk, ki so ovrednotene z lestvico od -3 do +3 (to niso točke, pač pa le numerične oznake. Lahko bi bile tudi črke ali kakšni drugi znaki). Za primer vzemimo obliko glave. Z -3 označimo glavo z rimljanskim nosom, s +3 pa arabsko oblikovano glavo. 0 tu označuje zaželjeno obliko. Vendar ni pri vseh postavkah 0 zlata sredina. Pri mimiki obraza je najbolj optimalna oznaka +3. Za vsako postavko imamo torej različna pričakovanja in temu primerno vrednotena v končni oceni. Na ta način lahko vidimo, kaj je na konju dobrega in kaj slabega ter v kakšni meri je to prisotno. Še vedno se lahko zgodi, da imajo konji enake končne ocene, a se sedaj ve, katere so lastnosti konja, ki so dobre in katere so slabe. S pomočjo teh informacij se lažje izbere žrebca, ki bo s svojimi karakteristikami dopolnil pomanjkljivosti kobile in bodo tako žrebeta imela večjo verjetnost, da se slabe lastnosti odpravijo. Kako se bo lastnost podedovala (v kakšni meri), pa se bo deloma preverilo s pregledom samih potomcev istega žrebca ali kobile.

Od ogleda konja do končne ocene

Kot že omenjeno se ocenjuje 54 (linearnih) značilnosti, ki izhajajo iz lastnosti, ki se od določene pasme pričakujejo (v našem primeru za pasme ameriški quarter konj, paint in appaloosa). Te značilnosti so razdeljene v 6 skupin in sicer kondicija, tip, okvir in zgradba, osnova (glava, noge, kopita), stoja in gibanje. Lestvica ocenjevanja se razteza od -3, preko ničle, do +3. Ni vedno nujno, da je najboljša ničla. Za vsako pasmo je optimalna točka za vsako postavko posebej različna.

Sistem deluje z vrednotenjem preko računalnika. Ko sodnik oceni vse značilnosti, zaznamke shrani, program pa jih nato točkuje in izračuna končno oceno, ki se podaja v odstotkih. Točkovanje poteka v dveh korakih. Prvi je določitev pozicije na lestvici za posamezno oceno (npr. če je označena -3, bo pri tej lastnosti konj dobil 1 točko). Točkovanje zaznamkov v lestvici so od lastnosti do lastnosti različne. Najboljša ocena vedno prinese največ točk. Drugi korak je faktor, s katerim pomnožimo točke dobljene pri posamezni lastnosti. Višina faktorja je odvisna od vpliva lastnosti na zdravje in delovanje konja. Faktorji se razlikujejo tudi glede na skupino, v katero konj spada. Sistem ločuje odrasle kobile in žrebce, kastrate in žrebeta ter enoletnike.

Po starem sistemu je žrebec v potreboval oceno 7,4, da je lahko pridobil licenco za razplod. Sedaj potrebuje 80%.

V splošnem bi lahko zaključili, da je linearno ocenjevanje bolj realno in nasploh boljše od starega načina. Z njim lažje primerjamo konje in iščemo primerne partnerje za razplod. Konji se ne primerjajo z nekim nedosegljivim idealom, pač pa z realno sliko svoje pasme. Zato je s tem točkovanjem možno pridobiti tudi 100%. Seveda ocenjevanje vzame več časa, a nam poda veliko več vrednih informacij.

Zapisali: dr.Karolina Jamnik Cerk in Nina Strah
VIRI:

Dr. Klein B, Rensing M, Haier T, 2014. Lineare Beschreibung von Zuchtpferden vs. Exterieurbeurteilung. Dostopno na: http://www.dqha.de/dqha/aktuelles/detailansicht/article/lineare-beschreibung-von-zuchtpferden-vs-exterieurbeurteilung/ [21.1.2016]

Zuchtschau-App und lineare Beschreibung – Was erwartet die Züchter?, 2015.Dostopno na: http://www.dqha.de/dqha/aktuelles/detailansicht/article/zuchtschau-app-und-lineare-beschreibung-was-erwartet-die-zuechter/ [21.1.2016]

V letu 2015 smo v sodelovanju z AQHA in DQHA izvedli rejsko ocenjevanje po novem- LINEARNEM sistemu.

Rezultati po pasmah konj so sledeči:

OCENJENI KONJI QUARTER ABECEDNO LINEARNI SISTEM 2015

OCENJENI KONJI PAINT ABECEDNO LINEARNI SISTEM 2015

OCENJENI KONJI APPALOOSA ABECEDNO LINEARNI SISTEM 2015

Razlago linearnega sistema ocenjevanja si lahko preberete v prispevku

LINEARNO OCENJEVANJE- RAZLAGA SISTEMA