Zavejmo se pomembnosti konjevih čutil
Kot jezdeci si le redko vzamemo čas za razmišljanje ali celo razumevanje dejstva, da to čudovito bitje, ki nam toliko nudi, dojema svet okoli sebe na čisto drugačen način kot mi. Skupno nam je le, da ga dojemamo oboji s svojimi petimi »čutili«. Kot konjarji pa bi se morali zavedati, da se delovanje konjevih čutil od naših razlikuje na mnogo načinov.
Tip (»feeling«)
Zadnji, a ne najmanj pomemben, je na vrsti konjev čut tipa. Pri opazovanju konj v medsebojni komunikaciji v čredi lahko vidimo, da imajo zelo visok prag bolečine. Med razposajenim igranjem se tudi brcajo ter grizejo in vse to počno z dokaj veliko mero moči. Med igranjem se torej bolečina tolerira, po drugi strani pa je konj zelo občutljiv na najmanjši dotik, čuti na primer muho, ki pristane na koži, ali prenos teže jezdeca v sedlu.
Ko jezdimo konja, nam je njegova velika senzitivnost (občutljivost na dotik oziroma izjemno razvit čut tipa) v veliko pomoč. Definicija namiga (pri jahanju) je »način, kako govorimo s konjem« – se pravi, da s svojimi gibi povemo konju, kaj od njega želimo, skozi njegov čut za tip. Lahko bi rekli, da govorimo o popolnoma novem jeziku, ki se ga mora jezdec naučiti. Uporabljati pravilne namige pa ni enostavno. Poskusite se z eno roko trepljati po glavi, z drugo roko pa krožiti po trebuhu, potem pa zamenjati kretnje, roke pa ostanejo, kjer so. Ne gre tako hitro in brez razmišljanja oziroma dobre koncentracije, kajne. To pomeni, da mora biti jezdec dobro usklajen, ne samo z rokami ampak tudi z vsemi ostalimi deli svojega telesa, pa tudi zbran. Konj je občutljiv na vse, kar čuti, torej je pomembno, da kakršen koli dotik ali prenos teže (uporaba ravnotežja) s strani jezdeca nekaj pomeni, ali pa konj postane zmeden in začne občutene namige ignorirati.
Res je, da če z nogami »butnemo« konja dovolj močno, bo stopil naprej ali naredil tisto, kar bo menil, da želimo, da naredi. A boljši način je, da mu zašepetamo – zaprosimo konja, da se odzove na našo željo z uporabo nežnih, lahkih, nevidnih dotikov. Nasprotje od šepetanja je kričanje, to je butanje konja in zahtevanje gibanja. Prav tako pri komunikaciji ne smemo »momljati«. Če ne uporabljamo jasnih dotikov in doslednega sistema za komunikacijo s konjem, ga hitro zmedemo. Kontrolirati moramo svoje telo. Bodimo zbrani ter v harmoniji s konjevimi petimi čuti in naše partnerstvo bo boljše kot kdajkoli.
Donald L. Kleckner
Certified Horsemanship Association Instruktor
americashorsedaily.com, november 2009
Popularity: 47% [?]