Za preprečevanje odpornosti na antihelmintike (sredstva proti glistam) delajmo po pameti, ne na moč.
Razglistiti vse konje na začetku sezone »bujenja parazitov« ni slaba ideja. S tem uničimo tudi ličinke, ki so prezimovale v konjevem črevesju (in se kot take niso pokazale v štetju jajčec v blatu, ki smo ga izvedli pred dajanjem paste).
Veterinarjevo znanje in presoja so nam tu resnično v pomoč. Nekateri konji bodo lahko potrebovali ponovitev testa štetja jajčec v blatu, na primer tisti, ki so jih pri prvem štetju imeli zelo malo. Je bilo to zato, ker niso bili izpostavljeni? Se bo to spremenilo, ko bo sezona malih strongilidov vzela poln zamah? Ali je bilo nizko število jajčec znak dobrega imunskega sistema? Ponovljeni test nam pomaga rešiti vprašanja in začrtati program razglistevanja za posamičnega konja skozi leto. Razglistevati ga je potrebno tako pogosto, da ga obdržimo zdravega, a ne prepogosto, ker njegovi notranji zajedavci po nepotrebnem postanejo odporni na zdravilo.
»Najti je treba fino ravnotežje med vzdrževanjem konjevega zdravja in ne prepogostim zdravljenjem, da ne ustvarite večjega problem, kot ste ga imeli na začetku,« pravi Kennedy.
Veterinar lahko pomaga določiti, kdaj naj bi konj dobil pasto, vendar pa ni pomembno samo štetje jajčec v blatu. Ostali faktorji so:
- Kakšen je konjev kliničen izgled?
- Kakšna je situacija v celem hlevu?
- Kakšna je koncentracija živali?
- Kakšno sliko (kot celoto) vidi veterinar?
Kennedy dodaja, da veterinarji v veliki meri že svetujejo rejcem glede prehrane in reje, zdaj pa je čas, da se bolj aktivirajo tudi na področju dela z antihelmintiki.
Upravljanje s pašniki
Tako kot so si med sabo različni konji, so različne tudi situacije in pogoji, kjer konji živijo. Imamo nekaj konj, ki lahko uživajo na 30, 40 hektarjih pašnikov? Veliko manj so izpostavljeni zajedavcem kot konji, ki so nagneteni v majhnih, popasenih izpustih, katere Kennedy imenuje kar »gojišča črvov«.
S pravilnim upravljanjem lahko omejimo okuženje z zajedavci, ne glede to, koliko površin imamo na razpolago za pašo. Upoštevati je treba le nekaj preprostih nasvetov.
Z vlačenjem in brananjem pašnikov razpršimo jajčeca zajedavcev, vendar je to koristno samo v toplih mesecih (ko zaradi temperature jajčeca tudi odmrejo), dodatno pa moramo takšne pašnike pustiti dva do štiri tedne nenaseljene. Vendar pozor, če so temperature med vlačenjem prenizke, dejansko s tem samo razvlečemo jajčeca zajedavcev po večji površini in povečamo stopnjo infekcije!
Kakršenkoli pašnik, na katerem se konji niso pasli vsaj dva meseca skozi poletje, je občutno manj obremenjen s paraziti kot tisti, na katerih se konji neprenehoma pasejo. Enako velja tudi za travnike, kjer smo prej posušili seno, ali pašnike, na katerih so se pasle druge vrste živine.
Ne trosite gnoja po pašnikih. Kljub temu, da pravilno kompostiranje uniči male strongilide, je dostikrat težko zagotoviti, da je dejansko vsa količina gnoja pravilno kompostirana.
Ideja, ki se je porodila na osnovi raziskav, narejenih v Veliki Britaniji pa odpira še eno, »naravno« možnost v boju proti zajedavcem: Sploh nam ni treba uporabljati past, če sproti čistimo pašnike, saj tako preprečujemo infekcije.
Konji se okužijo z malimi strongilidi ko se pasejo preblizu »gnojnih kupčkov« oz. latrin, ki so naseljene z infektivno fazo ličink. Če torej skrbni lastnik konjev pobira gnoj po pašniku vsakih nekaj dni, preden ličinke postanejo infektivne, ni rizika, da bi se konji okužili. Na večjih površinah je to seveda lahko mukotrpno opravilo, vendar se na trgu pojavljajo različne oblike vakumskih sesalnikov, s katerimi gre delo od rok zelo hitro.
Vzdrževati čiste pašnike pomeni tudi imeti več uporabne pašne površine, tudi do dvakrat več. Konji se izogibajo latrinam, ki, če se ne čistijo, sčasoma postajajo večje in večje, na račun pašnih površin seveda. Lastniku večjih pašnikov se lahko kaj hitro povrne strošek nabave vakumskega sesalca, saj si z redno uporabo le-tega poveča uporabno pašno površino, npr. iz 5 na 10 hektarjev, samo s tem, da čisti gnoj.
Upravljanje pašnikov pa je seveda samo še en košček v zelo zapleteni sestavljanki razglistevanja konj. Najbolje je, če veterinar in lastnik sodelujeta kot team. Ne smemo pričakovati, da bo veterinar opravil vse delo namesto nas, niti ne sme veterinar pričakovati, da je vsa njegova naloga prodajati pasto proti zajedavcem. Vsekakor mora biti aktivno vključen v pripravo načrta za zatiranje zajedavcev … da lastnik zastavi temelje nadaljnjega dela in ukrepanja. Tudi če potem pride do »posla« oz. nakupa past, je le-ta opravljen odgovorno.
In tu leži nov pogled na razglistevanje: uporabljati antihelmintike redkeje, a kar je še bolj pomembno, uporabljati jih optimalno.
Holly Clanahan, AQHJ 12/2009
Popularity: 55% [?]
