Sobota, 5. december 2009, Jahalni center “Košir”, Spodnje Gameljne
Začetek: ob 10.00 uri
Popularity: 61% [?]
Prispevki objavljeni v mesecu nov, 2009
Za preprečevanje odpornosti na antihelmintike (sredstva proti glistam) delajmo po pameti, ne na moč.
Ko sem si kupila »pameten telefon«, sem vsa vesela hitro sprogramirala opomnike, ki bi me vsakih nekaj mesecev spomnili, da moram svojim konjem dati pasto proti zajedavcem. Zdaj pa se je izkazalo, da sploh ni šlo za »pametno razglistevanje«.
Cyprianna Swiderski iz Mississippi State University, D.V.M. (Doctor of Veterinary Medicine), Ph.D. (Doctor of Philosophy), DACVIM (Diplomate, American College of Veterinary Internal Medicine), je na lanski konvenciji (2008) American Association of Equine Practioners (AAEP) predstavila raziskave glede novega pogleda na razglistevanje, nadziranja zajedavcev na pametnejši način, z velikim poudarkom na preprečevanju odpornosti na zdravila, ki izločajo zajedavce iz telesa (drugače imenovane antihelmintiki). Zagovarja načrtovano strategijo razglistevanja, z ocenjevanjem okuženosti posamičnega konja in njemu primernim programom. To naj bi bilo bolje kot potencialno predoziranje nekaterih manj okuženih konj z dajanjem past na datume, ki smo si jih zapisali v koledar skozi celo leto.
Najprej spregovorimo o tem, kako nastaja odpornost na zdravila.
Tom Kennedy, Ph.D., je podpredsednik na razvojnem in raziskovalnem oddelku podjetja Farnam. Pravi, da se odpornosti na antihelmintike ne moremo izogniti. Ko iz konja (s pasto) odstranimo populacijo zajedavcev, odstranimo samo dovzetno populacijo. Nobena pasta ne bo uničila vse populacije in tisti zajedavci, ki na antihelmintik ne reagirajo, preživijo in okužijo pašnike.
Posledično se moramo torej orientirati na zajedavce, ki imajo potencialno možnost preživetja, ne glede na to, da je bil konj tretiran z določeno skupino antihelmintikov. In menjavanje med pastami (s tem ni mišljeno menjavanje znamk past oz. proizvajalcev ampak izmenjevanje glavne sestavine v pasti, npr. ivermectin, pyrantel, op.p.) dejansko povzroči odpornost na različne skupine izdelkov za razglistevanje.
Razumeti moramo namreč koncept »azilantov« - to je populacija zajedavcev, ki ni bila izpostavljena antihelmintiku. Preživijo zato, ker so v času apliciranja paste bodisi zunaj konja (na pašniku) ali pa so v fazi ličink zarinjeni v sluznici debelega črevesa v konju (le redke paste delujejo oz. uničijo ličinke v tej fazi, večina nanje nima učinka). Ko se ti zajedavci dalje razmnožujejo, ustvarjajo generacije, ki še niso odporne na določeno sestavino paste.
Verjetno se zdi čudno, da govorimo o upravljanju s številom populacije zajedavcev namesto da bi se trudili uničiti jih. A z razumevanjem nastajanja odpornosti na zdravila si lahko lastniki konj zagotovijo nepretrgano učinkovitost izbranega sredstva proti zajedavcem – to je izjemno pomembno, saj na obzorju niti približno še ni videti kakšnega novega zdravila.
Resnično moramo varčno upravljati z antihelmintiki, ki so nam na voljo. Bolj pravilna uporaba jim podaljšuje uporabnost in zagotavlja uspešnost pri razglistevanju.
Pametno razglistevanje
Swiderskijeva in Kennedy pravita, da morajo veterinarji postati bolj vključeni v programe zatiranja zajedavcev in pomagati lastnikom konj pri razumevanju vseh spremenljivk v programu.
Protokol, ki ga Swiderskijeva zagovarja, se fokusira na upravljanje števila malih strongilidov, ker so le-ti primarna skrb pri odraslih konjih (askaridi so večinski zajedavci pri mladih konjih do 2 let).
Veterinarji lahko pomagajo pri oceni podnebja in na ta način se lahko dokaj natančno določi, kdaj so mali strongilidi najbolj aktivni. Na izkušnjah izoblikovano pravilo pravi, da pri temperaturah 29,5 stopinj Celzija in več infektivna faza ličink malih strongilidov odmre. Pri 7 stopinjah Celzija in manj je število takšnih ličink na pašnikih manjše. Nizke temperature jih ne uničijo, preprečijo pa zgodnjim fazam ličink, da se razvijejo v infektivno fazo. V Sloveniji naj bi se po teh parametrih začela infektivna faza nekje spomladi, ko se temperature dvignejo nad 7 stopinj.
Da začnemo s »pametnim načrtom razglistevanja«, moramo na začetku infektivne sezone odvzeti vzorec blata pri konju in veterinar izvede štetje jajčec v njem. Rezultat nam da neko idejo, s kakšno vrsto konja imamo opravka.
Ker gre za prehod iz sezone, ko je bilo v naravi zelo malo malih strongilidov, veliko število jajčec pomeni, da je konj visoko dovzeten za infekcijo z njimi. Njegovo telo je omogočilo ličinkam izvedbo popolnega razvojnega ciklusa, zato so tudi jajčeca izločena v tolikšnem številu. Pomembno je, da takšne konje identificiramo kot glavni izvir okužbe pašnika.
Te vrste za okužbo visoko dovzetnih konjev Swiderskijeva imenuje »Tifusna Meri« (Typhoid Mary, ženska irsko-ameriškega porekla, ki je od 1900 do 1915, ko so jo dali v karanteno do njene smrti, s tifusom, katerega prenašalka je bila, kot kuharica in sobarica zavestno okužila na stotine Američanov, op.p.), in morajo biti razglistevani večkrat kot drugi konji.
Konji, ki imajo normalno število jajčec v blatu, odražajo višji imunski sistem in boljšo naravno sposobnost borbe priti infekcijam parazitov. Spet drugi so nekje v sredini.
Kaj natančno pomeni in pove »štetje jajčec v blatu konja«?
Ker gre za sestavni del uspešnega programa za zatiranje zajedavcev, poglejmo malo od bliže, kako dobiti prave rezultate in jih tudi pravilno izkoristiti. Gre za kontrolo števila jajčec v manjšem vzorcu konjevega blata, rezultat pa pokaže stopnjo okuženosti, tako posamičnega konja kot tudi populacije celotnega hleva. Če se izvede pred in po dajanju antihelmintika, pomaga tudi oceniti uspešnost delovanja le-tega.
Seveda pa je sodelovanje z dobrim veterinarjem in uglednim laboratorijem nujno, saj rezultati zaradi nepravilnega odvzema vzorca, njegove hrambe ali analize lahko pokažejo napačno sliko stanja. Le na podlagi dobro opravljenih analiz stanja (pred in po aplikaciji paste) in glede na ostale dejavnike (npr. starost konja) se lahko naredijo priporočila za nadaljnje ukrepanje.
Še opozorilo: ne smemo pričakovati, da bo tovrstna analiza razkrila tudi stanje okuženosti s trakuljo saj ne obstaja zanesljivega diagnostičnega načina za odkrivanje aktivne faze tovrstne infekcije.
Po podrobni obdelavi podatkov lastniki ne smejo biti presenečeni, če jim veterinar priporoči drugo vrsto antihelmintika ali pa apliciranje paste odsvetuje.
Holly Clanahan, AQHJ 11/2009
… nadaljevanje sledi …
Popularity: 53% [?]
Novi izgled certifikatov pri AQHA!
3.11.2009
Pomembno obvestilo za rejce in bodoče kupce quarter konj!
Z začetkom novembra 2009 so pri AQHA začeli izdajati nove certifikate o registraciji (Certificate of Registration).
NOVI CERTIFIKAT O REGISTRACIJI QUARTER KONJA!
Gre za korenito spremembo v izgledu in sicer:
- namesto modre obrobe imajo rjavo,
- natisnjeni so horizontalno (v ležečem formatu) in ne več vertikalno (v pokončnem formatu),
- 2 do 5 natisnjenih fotografij konja na hrbtni strani certifikata (rodovnika),
- najpomembnejša novost pa je vsekakor AQHA pečat v spodnjem desnem vogalu certifikata, ki izgine, ko certifikat dvignemo proti svetlobi. To je najpomembnejši varnostni detajl, ki pomaga potencialnem kupcu ločiti med originalom in ponaredkom.
Nov certifikat bo izdan vsem novo registriranim konjem, pa tudi vsem, ki bodo v bodoče zamenjali lastnika. Če bi želeli konjev star certifikat zamenjati tudi vi, pa vas bo to stalo 10 dolarjev.
Iz AQHA so nam poslali tudi vzorec novega certifikata, pečat je označen s puščico: NOVI CERTIFIKAT O REGISTRACIJI!
Trenutno razpolagamo samo s črno-belim vzorcem obeh strani, kakor hitro pa nam uspe pridobiti barvnega, bo objavljen tudi ta.
Popularity: 72% [?]
